V današnji rubriki Zeleni kavč modruje si bomo pogledali sliko legendarnega dogodka, ki ga v Postojni obeležujemo z vsakoletno proslavo. Govorimo seveda o akciji, ki jo je v noči z 22. na 23. april 1944 izvedla diverzantska skupina 31. divizije IX. korpusa slovenskih partizanskih enot (pogosto imenovana Vojkova brigada ali minerski vod 31. divizije, včasih tudi »diverzantska linija Volčje brigade«), ko so v Postojnski jami požgali skladišče letalskega goriva in tako nemški vojski prizadejali milijonsko škodo.
(Požig bencina v Postojnski jami)
V jamo so vstopili skozi star, na tedanjih zemljevidih neoznačen rov iz smeri Črne jame. Razbili so sode, polili vnetljivo tekočino in zažgali skladišče, ki je gorelo sedem dni. Uničenih je bilo 12 vagonov bencina oz. 1000 sodov (po nekaterih informacijah celo več). Dim se je vil iz Postojnske jame in bil viden daleč naokoli. Uničena je bila skoraj vsa zaloga letalskega goriva, kar je močno oslabilo nemške čete. Požar je močno poškodoval del jame, sledovi požara pa so vidni še danes. Le zazrite se v strop jame, ko boste naslednjič stopali po njej, in videli boste črne lise, ki so ostale kot spomin na ta legendarni dogodek.
(80. obletnica požiga bencina v Postojnski jami)
Že poleti in jeseni 1941 so po večini slovenskega ozemlja (zlasti na Dolenjskem, Štajerskem, Gorenjskem in Notranjskem) nastajali prvi partizanski odredi, ki so jih sestavljali predvsem prostovoljci – delavci, kmetje, dijaki, študenti in intelektualci, pogosto povezani z Osvobodilno fronto (OF) in Komunistično partijo Slovenije. Ti odredi so bili sprva majhni (nekateri so šteli le 10–50 borcev), slabo oboroženi in brez enotnih uniform, a so hitro prerasli v organizirane enote.
V vojnem obdobju so bile za partizansko vojskovanje značilne predvsem sabotažne in diverzantske akcije, saj so partizani delovali kot gverilci proti močnejšemu okupatorju (najprej Italijanom, po septembru 1943 pa predvsem Nemcem). Te akcije so vključevale:
• miniranje in rušenje železniških prog ter mostov (npr. na progi Ljubljana–Trst ali Ljubljana–Postojna),
• zasede na cestah in konvojih (napadi na tovornjake z municijo, hrano ali gorivom),
• uničevanje komunikacijskih linij (telefonski in telegrafski vodi, radijski oddajniki),
• sabotaže v skladiščih, tovarnah in logističnih centrih,
• obveščevalno delo ter likvidacije kolaborantov in izdajalcev.
(Slovenski film, v katerem je upodobljen požig bencina v Postojnski jami – namig)
Ena najbolj znanih in strateško najpomembnejših tovrstnih akcij na Slovenskem je bila prav akcija požiga goriva v Postojnski jami. Zanima pa nas: ali veste, v katerem, prav tako legendarnem slovenskem filmu, so upodobili prizor požiga Postojnske jame?
