Gradnja Hotela Kras v Postojni v začetku 60. let 20. stoletja sodi v širši kontekst intenzivnega razvoja turizma v takratni socialistični Jugoslaviji. V današnji rubriki Zeleni kavč modruje si lahko pogledamo fotografijo iz julija 1962, ki dokumentirajo nastajanje hotela in predstavljajo dragocen vir za razumevanje tega obdobja – časa, ko se je Postojna iz tradicionalnega kraja ob svetovno znani jami preoblikovala v sodobno turistično središče. Priprave na gradnjo novega hotela so stekle konec julija 1961, slovesno pa so ga odprli 14. septembra 1963. Ime so hotelu izbrali s pomočjo razpisa turističnega društva, daleč največ posameznikov pa je predlagalo imeni »Proteus« in »Kras«. Hotel je imel 52 sob in dva apartmaja, skupno 126 ležišč, restavracija pa 370 sedežev, od tega jih je bilo 190 na prostem. O tem, kako nujno je Postojna potrebovala nov hotel, priča dejstvo, da je uprava hotela namestila goste takoj za tem, ko so bile posamezne sobe dokončane. Še pred uradno otvoritvijo so tako v hotelu zabeležili več sto nočitev, več kot 300 je bilo samo tujih gostov. Na sam dan otvoritve, tj. v času, ko so si povabljenci ogledovali prostore, je bilo v hotelu zasedenih 88 ležišč. Od predvidenih 150 milijonov takratnih dinarjev so bili na koncu gradnje stroški višji kar za 100 milijonov.
Po drugi svetovni vojni je država sistematično vlagala v infrastrukturo, ki bi omogočila razvoj domačega in tujega turizma. Posebno mesto je pri tem imela Postojnska jama, ena najpomembnejših naravnih znamenitosti v Evropi, ki je že od 19. stoletja privabljala obiskovalce z vsega sveta. V 50. in 60. letih prejšnjega stoletja pa se je pojavila potreba po sodobnih nastanitvenih kapacitetah, ki bi ustrezale naraščajočemu številu turistov, organiziranim skupinam in mednarodnim obiskom.
(Hotel Kras leta 1972, vir: Stare slike, www.cerknica.org)
V tem času so v Postojno prihajali tudi turisti iz zahodne Evrope, kar je bilo v socialistični državi nekaj posebnega. Jugoslavija je bila namreč ena redkih socialističnih držav, ki je omogočala razmeroma prost pretok turistov z Zahoda.
Hotel Kras je zasnoval arhitekt Božidar Gvardijančič, rojen v Slapu pri Vipavi, njegova arhitektura pa je sledila modernističnim načelom:
V 60. letih so bili takšni hoteli pogosto opremljeni z elementi, ki so danes samoumevni, takrat pa so predstavljali luksuz, na primer centralno ogrevanje, lastne kopalnice in restavracije v sklopu hotela.
Takšni hoteli niso bili zgolj prenočitveni objekti, temveč večnamenski prostori, namenjeni tudi družabnemu življenju, konferencam in organiziranim dogodkom. V desetletjih po izgradnji je Hotel Kras postal pomembno družbeno središče Postojne. Poleg turistov so ga uporabljali tudi domačini. Hotel je tako presegal svojo osnovno funkcijo in postal simbol modernizacije ter odpiranja mesta navzven. Postal je prostor družbenega življenja, kjer so se odvijali plesi in koncerti, druženja. V tistem času so bili hotelski saloni pogosto med redkimi prostori v manjših mestih, kjer so se odvijali večji družabni dogodki, zato so imeli hoteli pomembno kulturno vlogo.
(Hotel Kras danes, vir:Tripadvisor)
Hotel Kras danes ostaja pomemben del identitete Postojne, čeprav je skozi desetletja doživel številne prenove in prilagoditve sodobnim standardom. Njegova gradnja v zgodnjih 60. letih pa ostaja simbol obdobja optimizma, gospodarske rasti in usmerjenosti v prihodnost, ki je zaznamovala takratno družbo.
Čeprav ima Hotel Kras danes povsem novo podobo, pa nas zanima: se spomnite starega Hotela Kras? Ste bili tam kdaj na kakšnem dogodku? Zapišite v komentar.
