Notranjski muzej Postojna ima svojo polharsko zbirko razstavljeno na gradu Snežnik. Ta je postavljen na idilični lokaciji na obronkih snežniških gozdov, njegova najzgodnejša omemba pa sega v leto 1269, ko naj bi bil njegov gospod Majnard Snežniški, ministerial oglejskih patriarhov in predstavnik rodbine Snežniških, ki je bila tedaj že v zatonu. Po delitvah lastništva je grad v naslednjem stoletju pripadel rodbini Lambergov, ki so gradu dali značilno renesančno podobo. Grad je imel v naslednjih stoletjih še množico lastnikov in upravljalcev, med njimi Scheyerje, Prancke, Rambschissle in med njimi najbolj vidne Eggenberge, ki so upravno središče loškega gospostva leta 1635 prenesli iz gradu Lož na grad Snežnik.
Marsikoga so k napačnem iskanju izvora gradu v rimskem času napeljali rimski nagrobniki, vzidani v grajsko vežo – na grad so bili prinešeni iz bližnje Šmarate šele v času družine Schönburg-Waldenburg (1853-1945). Velja izpostaviti, da se je, verjetno zaradi bližine prostranih snežniških gozdov, na gradu Snežnik pred koncem 19.st. ustanovila prva gozdarska šola na Slovenskem, ki je žal bila le kratkega trajanja.
Igor SAPAČ, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Notranjska. Med Planino, Postojno in Senožečami, Ljubljana 2005
Ivan STOPAR, Gradovi na Slovenskem, Ljubljana 1989, https://geohub.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=d6641ae60c0c47e9b027319f4f0f7373&find=670.
Vir bakroreza: Janez Vajkard VALVASOR, Slava vojvodine Kranjske, 1689
