V zbirki razglednic muzej hrani preko 4500 razglednic, ki gledalca pospremijo v izjemni podzemeljski svet Postojnske jame in drugih jam slovenskega krasa, ga popeljejo na sprehod po ulicah nekdanje in današnje Postojne, pospremijo na Cerkniško jezero in mu predstavijo kraje in vasi sosednjih občin. Ob številnih panoramah velja omeniti še propagandne razglednice, pa razglednice, ki ilustrirajo določene dogodke in različne voščilnice. Razglednice odposlane iz Postojne v prvi polovici devetdesetih let 19. stoletja so izjemno redke. V drugi polovici omenjenega desetletja se njihovo število veča in razmahne na prelomu 20. stoletja.
.jpg.jpg) |
Gruss aus Adelsberg (Krain, Österreich) inv. št.: NMPo/ ZGO A 542 dolžina: 13,8 cm, višina: 9 cm okoli 1898 Postojna Datum, zabeležen v spodnjem desnem kotu razglednice, na strani s sliko, nam pove, kdaj je njen kupec obiskal Postojno. Tipično veduto trga na tej živobarvni litografiji dopolnjujejo štirje motivi Postojnske jame: Belvedere s spomenikom Francu Jožefu I., Kalvarija, most čez ponikalnico Pivko v Velikem domu in glasovito Zagrinjalo (Zavesa). Ob izteku stoletja so jo založili in natisnili v uglednem umetniškem ateljeju Müller & Trüb v Aarauu v Švici, ki je s kartončki s slikami zalagal mnoga evropska mesta. Literatura: A. Čuk. Zgodovinski oddelek. Muzej je Vaš, 70 let Notranjskega muzeja Postojna (ur. A. Čuk), Zavod Znanje Postojna, javni zavod, OE Notranjski muzej, Postojna, 2017, str. 86 Foto: B. Novak |
 |
Postojna – Adelsberg inv. št.: NMPo/ ZGO A 564 dolžina: 14 cm, višina: 9 cm okoli 1902 Postojna Kot v gnezdo položeno Postojno obdajajo pisani trakovi njiv ter kraški planoti Nanos in Hrušica v ozadju. Med hišami, razporejenimi ob cesti, izstopata dve poslopji, ljudska šola ob cerkvi in skrajno levo takrat mogočni grand hotel Adelsbergerhof. Razglednica je bila na binkoštni ponedeljek 1902 odposlana na Češko, v Plzen, založil pa jo je domačin, trgovec Anton Bolé. Literatura: A. Čuk. Postojna na prelomu stoletij = at the turn of centuries. Vrhnika, Galerija 2, 2006, 28. Foto: B. Novak |
 |
Postumia grotte - Piazza Dalmazia
inv. št.: NMPo/ ZGO A 2378 dolžina: 15 cm, višina: 10,1 cm 1935 Postojna Vsaka nova oblast s seboj prinaša tudi spremembe. Nekatere novosti 'padejo' skupaj z oblastjo, druge pa jo preživijo in se obdrže. Ena od novosti, ki so jih v Postojni v prvi polovici tridesetih let uvedli Italijani je bila ureditev ulic in njihovo poimenovanje. Zaradi urbanizacije mesta, številnih novogradenj in na novo nastajajočih prometnih vozlišč, je mesto kar klicalo po novi ureditvi; ta pa ni bila dobrodošla le domačinom, temveč tudi številnim tujcem, ki so prihajali v naše mesto. Podoba, ki jo je v tem času nudil na novo poimenovani trg Piazza Dalmazia je bila idilična. Literatura: A. Čuk. Postojna na prelomu stoletij = at the turn of centuries. Vrhnika, Galerija 2, 2006, 56. Foto: B. Novak |
 |
Kip Vilharjevega spomenika v Postojni
inv. št.: NMPo/ ZGO A 3503 dolžina: 14,4 cm, višina: 9,3 cm 1906 Postojna V svoji dobi je bil Miroslav Vilhar priljubljena osebnost. Kot buditelja, prvega kulturno-političnega voditelja, pesnika in skladatelja so ga cenile in spoštovale tudi poznejše generacije. Njegovi rojaki so (smo) večkrat oživili spomin nanj. Že 1888 leta je Slovensko pisateljsko društvo postavilo spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Planini, leta 1931 pa so sredi Planine odkrili še njegovo bronasto doprsje. Tudi v Postojni so mu na Glavnem trgu, kasneje poimenovanem Vilharjev trg, spomenik postavili dvakrat, najprej leta 1906 in nato še leta 1995. Literatura: A. Čuk. Postojna na prelomu stoletij = at the turn of centuries. Vrhnika, Galerija 2, 2006, 77. Foto: B. Novak |
 |
Postojnska jama – Adelsberger Grotte. Vhod v jamo – Eingang in die Grotte.
inv. št.: NMPo/ ZGO A 3925 dolžina: 13,8 cm, višina: 8,9 cm 1905 Postojna Potem, ko so opravili vse formalnosti, kupili vstopnice in izvedeli, kdo jih bo popeljal po jami, so obiskovalci Postojnske jame lahko za trenutek še posedeli pred vhodom vanjo. Na razglednici opazimo dva vhoda. Na levi je stari, manjši vhod, ki je bil leta 1819 zavarovan s kamnitim okvirjem in lepo kovano vratnico. Obiskovalci so skozi ta vhod, ki je danes lepo obnovljen, v jamo vstopali naslednjih petdeset let. Leta 1866 so uredili vhod, ki ga vidimo na desni.Literatura: A. Čuk. Postojna na prelomu stoletij = at the turn of centuries. Vrhnika, Galerija 2, 2006, 156. Foto: B. Novak |
 |
Adelsberger Grotte – Postojnska jama. K. k. Post – C. Kr. Pošta. inv. št.: NMPo/ ZGO A 843 dolžina: 14,1 cm, višina: 9 cm okoli 1903 Postojna Število odposlanih razglednic, ki so, zlasti ob binkoštih, iz Postojne romale na vse konce sveta, je bilo iz leta v leto večje. V sodelovanju s poštnimi oblastmi, se je jamska uprava leta 1899 odločila za enkratno potezo. Nedaleč od Plesne dvorane so zgradili prvi podzemni poštni urad na svetu. Tam prodane razglednice in znamke so opremili s posebnim poštnim žigom in jih, naravnost od tam, razpošiljali po svetu. Poštni urad je na tem mestu posloval do leta 1927. Zanimiv je podatek za leto 1904. Na binkoštni ponedeljek je bilo namreč oddanih 13.800 razglednic, težkih kar . Literatura: A. Čuk. Postojna na prelomu stoletij = at the turn of centuries. Vrhnika, Galerija 2, 2006, 179; Upravno poročilo upraviteljstva Postojnske jame za leto 1904, Postojna 1905, 7. Foto: B. Novak |
 |
Telovadke »Sokola« v Postojni inv. št.: NMPo/ ZGO A 3525 dolžina: 13,8 cm, višina: 8,8 cm 1908 Postojna Postojnski Sokoli so bili eno prvih društev, ki so v svoje vrste sprejeli tudi ženske. Ženski telovadni oddelek je bila ustanovljen 27. maja 1911 na občnem zboru v Narodnem hotelu. Za starostko je bila izvoljena Slavija Kutin, njena namestnica je postala Ema Burger, načelnica vaditeljskega zbora pa Stana Kraigher. Postojnskemu občinstvu so se prvič predstavile kmalu po ustanovitvi. Že 16. julija so namreč poleg moške ekipe, okrepljene z brati iz Št. Petra in Logatca, nastopile na ljudski veselici ob hotelu Ribnik. Literatura: A. Čuk. Postojna na prelomu stoletij = at the turn of centuries. Vrhnika, Galerija 2, 2006, 327. Foto: B. Novak |
 |
St. Peter in Krain – Bahnhof. Sv. Peter na Kranjskem – Postaja. inv. št.: NMPo/ ZGO A 2281 dolžina: 14 cm, višina: 9,4 cm okoli 1911 Pivka Izbor razglednic iz zbirke Notranjskega muzeja, ki jih odlikuje izjemno bogata motivika, ponuja tudi drobec iz preteklosti Gornje Pivke. Ob običajni panorami krajev, kjer se pogledu na nekdanji Št. Peter pridružijo tudi okoliške vasi, se lahko sprehodimo po šentpetrskih ulicah in začutimo utrip kraja, po številu pa na teh »kartončkih s sliko na eni strani« motivno izstopajo tiste, na katerih je natisnjena podoba kolodvora. Stavbo so zgradili leta 1856 ter jo v letih 1873 – takrat so z železniškimi tiri povezali Št. Peter z Reko, in 1908 povečali. Ne le samo poslopje, pomemben del zapuščine je tudi celotna železniška infrastruktura. Literatura: D. Kernel. Razvoj infrastrukture in temeljni tehniški spomeniki v občini Pivka. Pivka 2020. Ob 25. letnici občine. Pivka, Občina, 2020, 294-295. Foto: N. Adam |
 |
Cerkniško jezero – Zirknitzer See. inv. št.: NMPo/ ZGO A 1958 dolžina: 13,7 cm, višina: 8,8 cm okoli 1910 Cerknica Pojavljanje in izginjanje vode na površini 25 km2velikega Cerkniškega jezera je ljudi begalo že v prvi polovici 16. stoletja. Stoletje in pol pozneje so to nenavadno obnašanje skušali pojasniti znanstveniki, domači in tuji. Okoliški prebivalci so se danosti jezera naučili s pridom izkoristiti. Bodisi z ribolovom ob polnem ali praznem jezeru, ob košnji jezerskih »travnikov«, ko se je voda umaknila, ali za vožnjo z drevakom. Razglednico z motivom drevaka je založil Cerkničan A. Pogačnik. Literatura: T. Shaw, A. Čuk. Slovenski kras in jame v preteklosti. Ljubljana, Inštitut za raziskovanje krasa, Založba ZRC, 2015, 105; Dežela ob Cerkniškem jezeru. Cerknica, Skupščina občine, 1990, [18]. Foto: N. Adam |
 |
Košana na Notranjskem inv. št.: NMPo/ ZGO A 3096 dolžina: 13,8 cm, višina: 8,8 cm okoli 1911 Dolnja Košana Dvodelno razglednico Dolnje Košane je okrog leta 1910 založil V. Stein iz Trsta. Številne domačije, stisnjene okrog župnijske cerkve sv. Štefana, in košanska ljudska šola (skrajno desno), zgrajena leta 1902, so upodobljene na zgornjem posnetku. Na panoramo vasi pa se pneta takrat še ne poraščena Košanski hrib in Osojnica. Na spodnjem posnetku so med vaščani, ki so se pred Žestinovo hišo postavili pred fotografov objektiv, morda tudi njeni lastniki. Literatura: M. Dolgan. Dolnja Košana in okolica. Celje, Društvo Mohorjeva družba, Celjska Mohorjeva družba, 2006, 118. Foto: N. Adam |
